Kilimanjaro 2023 - Suzana Komperšak, Planinsko društvo Naveza

Človek sanja, upa, verjame, ima želje in ima cilj…

Leta 1989 sem prvič stala na Triglavu in od takrat so mi gore postale prostor, kamor se umaknem, kjer si napolnim baterije, kjer  se umirim, ko na vrhu počasi vdihnem in pogled, ki mi sega tam čez gore, ta mi daje prijeten občutek. Po 30 letih pohajkovanju po gorah mi je bilo leta 2018 dano, da sem stala na Mont Blancu, 4880 m visoko. Tam zgoraj; srečna in zadovoljna, se mi je prikradla misel ali se da še više proti nebu?

Čas je tekel; služba, delo, skrbi, obveznosti… Dokler s prijateljico Melito spet ne delava planov, kam pa jo bova drugo leto mahnile? In tako sva našli cilj – Kilimanjaro, vrh Afrike. Sledilo je načrtovanje, prilagajanje v službi, treningi. In na to potovanje se je bilo treba pripraviti tako fizično, kot psihično.

In prišel je januar 2023. Skupina 15 planincev se nas je zbrala na Brniku in naša dogodivščina se je preko Istanbula, začela v Tanzaniji.

In pričakal nas je temperaturni in kulturni šok. Prišli smo iz zime v poletje in iz Evrope v Afriko, kjer smo se organizirani Slovenci morali naučiti »Pole, pole«, počasi, počasi. Bo že, enkrat, počasi…

Naša pot v Kilimanjaro National parku se je imenovala Marangu route. Pot nas je vodila mimo treh gorskih koč, Mandara hut na 2720 višinskih metrih, Horombo hut na 3720 m in Kibo hut na 4720 m. Pot je zelo slikovita in poteka po več vegetacijskih območjih, od tropskega, preko afro -alpske vegetacije, visokogorske puščave do polarnega območja.

Pot od vstopa v Narodni park na višini 1990 m je potekala najprej po tropski poti, nato so se drevesa umaknila nižji vegetaciji, na višini 4000 m je postala pokrajina podobna puščavi. Pot se je nežno vzpenjala, bila je prijetna, lahka, polna pogovorov in vznemirjenja. Skupino je spremljalo 28 domačinov, vodnikov, kuharjev, nosačev. Vsi so imeli nalogo, da nesejo našo prtljago, hrano, da nam pomagajo, da bi nas čim več osvojilo goro. V vsaki koči smo imeli obilen zajtrk in še bolj obilno večerjo. Čez dan pa smo dobili »lunch« pakete, za dve malici ob poti. Njihova hrana je okusna, dobra, ob njej nisem imela nobenih prebavnih težav. Vsa skupina je spala na skupnih ležiščih, seveda v kočah brez kurjave, zato so nam naše spalke, ki držijo temperaturo  minus 23 stopinj Celzija, prišle še kako prav.

Čudovito razpoloženje celotne skupine se je v koči Kibo hut na 4720 m umirilo. Višina, mraz in pričakovanje je naredilo svoje. Po večerji, ob 20 uri je sledilo spanje do 23 ure in ob polnoči se je začelo tisto, zaradi česar sem se odpravila na pot.

Noč, tema, mraz… In začnemo hoditi. Vse dni me je vodnik postavil prvo v vrsto, češ, da imam ustrezen tempo… torej počasen… hi hi.

Pole, pole… še bolj počasi, zelo je hladno, naporno postaja, zrak se redči, začenja boleti glava, v želodcu se naredi kepa, bruham, hodim in  hodim. Ob vsaki pavzi pogledam nazaj, pogledam skupino, vsem je težko, naporno, spijem čaj in že glavni vodnik: «Suzana, we are going, go, go, moving…« In gremo, spet počasi! Hrib je strm, v daljavi, tam spodaj vidim odsev luči v vaseh, gledam gor v zvezde. Noge postajajo težje, malo se mi vrti… a to je torej… ta višina, ko se telo začne upirati, ko bi telo hotelo odnehati, ker je težko! A ne bom, grem naprej, kot tolikokrat v življenju!

Skupina pride ob 6 zjutraj na prelaz Gilmans point na 5685 m višine, ko zagledamo vrh. Tam pred nami je, daleč in neskončno blizu, skoraj ravno izgleda, samo 200 metrov višine.  V naših hribih je to lahek sprehod. Hodim, ne sedem več, samo naprej še grem. Po vsakih 10 korakih se ustavim, se naslonim na palice in diham. Diham, lovim zrak! V dolini je dihanje samoumevno, tam zgoraj, pa začutiš, kaj pomeni življenje, kaj pomeni dihati!

In stojim na VRHU! Kilimanjaro 5895 metrov visoko.

Srečna, ponosna, zadovoljna! Diham počasi. Po slikanju sedem, počakam na skupino in uživam v trenutku. Kar sedim, želim zaobjeti ta pogled, namreč, na tej celini ni višje gore! Po licu mi spolzi solza sreče, ne zebe me več, ni mi več slabo, samo je čas, ki se je ustavil!

Šest dni smo preživeli na gori, prehodili smo 70 km in naredili 4300 višinskih metrov. Čudovito popotovanje, ki mi bo ostalo za zmeraj v spominu. Sem izredno hvaležna, da mi je bilo dano, da sem zmogla! Življenje je sestavljeno iz mnogih mozaikov in eden teh mozaikov v mojem življenju je Kilimanjaro.

In za konec… Nikoli pred leti si nisem mislila, da bom jaz, neko navadno dekle, iz Ptuja, stala na vrhu Evrope in Afrike! A moja hribovska prijateljica mi modro pove: «Ovire si delamo v glavi. Vstani, naredi prvi korak in hodi! Če ne boš poskusila, nikoli v življenju ne boš vedela, ali zmoreš!«

In res, v življenju hodimo vsak po svoji poti, a bodimo pogumni in poskusimo, če ima kdo kakšno skrito, tiho željo…

SPPSlovenjegoriška planinska pot je dolga 93 kilometrov in poteka po Srednjih Slovenskih goricah ter delu Ptujskega in Dravskega polja. Poteka tudi skozi občino Dornava. Prične se v najstarejšem slovenskem mestu Ptuju ter poteka čez Vurberk, skozi Trnovsko vas, Vitomarce, Juršince, Polenšak, Gorišnico in Markovce nazaj v Ptuj.
Na poti je 12 kontrolnih točk z žigi, ki jih je treba odtisniti v dnevnik. Obstajata pa tudi posebna zloženka in vodnik z opisom poti in znamenitostmi krajev ob poti.

Seznam kontrolnih točk:

Terme Ptuj - Grand hotel Primus, Pot v toplice 9
Krčevina pri Vurberku - domačija Breg, Krčevina pri Vurberku 116, Ptuj
Vurberk - v skrinjici na stavbi vaškega doma
Grmada (462 m) - na vrhu
Trnovska vas - Gostišče Siva čaplja, Trnovska vas 44, Trnovska vas
Vitomarci - Bar Cobra, Vitomarci 74, Vitomarci
Juršinci - Bar Kaučič, Juršinci 11, Juršinci
Sakušak - Puhov muzej, Sakušak 83, Juršinci
Polenšak - Gostilna Šegula, Polenci 41, Polenšak
Gorišnica - Dominkova domačija, Gorišnica 54, Gorišnica
Dolane - Gostišče Hiša usnja Herman, Dolane 8, Cirkulane
Markovci - Okrepčevalnica Palaska, Nova vas pri Markovcih 2, Markovci

Predviden čas za Slovenjegoriško planinsko pot:

Terme Ptuj - Krčevina pri Vurberku: 1:40
Krčevina pri Vurberku - Grad Vurberk: 1:15
Grad Vurberk - Grmada (462 m): 0:20
Grmada (462 m) - Trnovska vas: 2:15
Trnovska vas - Vitomarci: 1:30
Vitomarci - Juršinci: 1:30
Juršinci - Sakušak: 0:30
Sakušak - Polenšak: 1:30
Polenšak - Gorišnica: 2:30
Gorišnica - Dolane: 2:00
Dolane - Nova vas pri Markovcih: 1:45
Nova vas pri Markovcih - Terme Ptuj: 1:45

Skupaj: 18:30 ur

Vodnik in knjižice je mogoče naročiti na sedežu PD Ptuj ali Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Opis poti po etapah

Marijina Romarska pot Marijina romarska pot je del mednarodne istoimenske kulturne romarske poti, ki vodi iz Čenstohove na Poljskem prek Levoče na Slovaškem do Mariazella v Avstriji, nato pa skozi Gradec pelje v Slovenijo in  se nadaljuje na Hrvaško. 409 km dolga pot v Sloveniji in 393 km na Hrvaškem je namenjena romarjem, pohodnikom, ljubiteljem narave in kulturne dediščine ter vsem tistim, ki želijo spoznati še neodkrite, zanimive kraje.
Za prepoznavnost Marijine romarske poti je bil izdelan tudi logotip, ki je nastal na osnovi različnih monogramov, najdenih v Marijinih svetiščih v Sloveniji in Hrvaški. Kjer Marijina romarska pot poteka po trasi planinske poti, je ta v skladu z Zakonom o planinskih poteh označena z belo-rdečo Knafelčevo markacijo, smerno puščico in rdečo smerno tablo. Kjer teče tudi evropska pešpot, je uporabljena še rumeno-rdeča markacija. Na preostalem delu Marijine romarske poti je ta v skladu z Navodili za označevanje tematskih pohodnih poti v Sloveniji označena z belo-rumeno markacijo, rumeno smerno puščico in rumeno smerno tablo s črnim napisom za tematske pohodne poti.

Na glavnih križiščih poti je smernim tablam dodana tabla z logotipom Marijine romarske poti. Na pomembnejših točkah Marijine romarske poti stojijo informacijski panoji, kjer so navedene vse pomembne informacije o poti. Ob vseh Marijinih cerkvah na poti in drugih pomembnih objektih kulturne dediščine pa najdemo informacijske table s pomembnejšimi podatki. Za počitek je ob poti urejenih 30.

Del Marijine romarske poti upravlja tudi naše društvo in sicer od MP Gruškovje do Malega Okiča.

Vse podrobnejše informacije najdete na http://marijina-romarska-pot.si/

Videmska planinska pot

Videmska pot

Videmska planinska pot se prične pri Ptujskih termah oziroma pri hotelu Primus, kjer je skrinjica z žigom in vpisno knjigo  KT -1. Pot se nadaljuje do naselja Breg do pešpot mosta preko reke Drave, kjer zavijemodesno do čistilne naprave oziroma Pinčarjevega mlina. Od Ptuja do čistilne naprave pripelje sem tudi Slovenjegoriška planinska pot, ki nato nekaj časa teče skupaj po Videmski planinski poti in se nadaljuje proti Markovcem in Borlu.

Videmska planinska pot od čistilne naprave nekaj časa teče po makadamski cesti vzporedno z nasipom ptujskega jezera in po Slovenjegoriški planinski poti, kjer se po 1 km pot odcepi desno proti vasi Šturmovci do ribogojnice Hrga, kjer je možno dobiti kakšno osvežilno pijačo in sveže pečene postrvi za večje skupine in predhodno naročilo.

V našem planinskem društvu od vsega začetka deluje tudi vodniški odsek, v skladu s statutom društva in svojimi lastnimi pravili o vodenju in organiziranju izletniške dejavnosti. Vodniki organizirajo planinske izlete in srečanja ter skrbijo za varnost planincev v gorah. Vodniško znanje so si vodniki pridobili s šolanjem, ki mu na koncu sledi praktični izpit.

Po uspešno opravljenem praktičnem izpitu vodnik pridobi licenco A (lahke kopne ture), B (zahtevne kopne ture), D (zimske ture), itd. Licenco mora vodnik obnavljati vsaka tri leta.

Vodniki PD Naveza:

Polona Vindiš, načelnica vodniške komisije

Kategorije: A, B

GSM: 031 744 731


Danilo Milošič

Kategorije: A, B, D

GSM: 041 588 261

Danilo Milošič

 


 


 

 


 

 

Marko Vinko

Kategorije: A

GSM: 031 237 626

 Marko Vinko


 

 

 

 

 

 

 

Mateja Drev

Kategorije: A

GSM: 031 620 251

 

 


 

 

 

 

 

 

Kaj moramo vedeti, če se pozimi odpravljamo na pohod?
- V zimskih dneh je planinski svet po navadi prekrit s snežno odejo. Ko gore prekrije snežna odeja, se razmere za gibanje po njih spremenijo. Medtem ko po gozdu še lahko določimo smer poti s pomočjo markacij na drevesih (če le ni preveč snega), pa je na planem to nemogoče. Kajti že tanjša snežna plast na odprtem prekrije markacije in zabriše pot. Klini in jeklenice, če že niso skriti pod snegom, so prekriti z njim ali s plastjo ledu.
- V zimskih dneh moramo biti pripravljeni na dejstva, kot so nizke temperature, krajši dan, zaprte planinske koče, manjše število ljudi v gorah, nevarnost proženja snežnih plazov, na katero moramo biti stalno pozorni, in seveda možnost zdrsa. Vse to moramo upoštevati ne samo na turi, ampak tudi pri izbiri poti/vrhov, pripravi in opremi.
- Upoštevajmo tudi, da na grebenih veter ustvarja snežne opasti, ki se lahko pod našo težo odtrgajo, zato hodimo nekaj metrov pod grebenom na privetrni strani.
- Razmere v gorah se hitro spreminjajo in so lahko povsem drugačne od pričakovanih ali napovedanih, zato vzemimo s seboj tudi opremo, ki bi jo lahko utegnili potrebovati.
- Ne zaupajmo slepo gazi, ki je pred nami, ampak sami spremljajmo in ocenjujmo, ali se gibljemo po varnem področju.

Plan pohodov

Plan pohodov in program prireditev v letu 2026

Za pregledovanje potrebujete Acrobat reader

Največkrat prebrano